Notranjska (Natura 2000)

Notranjsko–kraška regija leži v južnem delu Slovenije in je uvrščena v evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave. Preko 70 % regije pokriva gozd, kar 54 % regije pa spada med posebna varstvena območja, t.i NATURA 2000, ki se odlikujejo po bogati in odlično ohranjeni naravi. Slednja imajo na ozemlju Evropske unije ključno vlogo pri ohranjanju ali doseganju ugodnega stanja vrste ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Mogočni snežniški in javorniški gozdovi so življenjski prostor risa, volka in rjavega medveda. V duplih iglavcev gnezdi sova kozača, za katero je bila ugotovljena najvišja znana gostota teh ptic v Evropi.

Prebivalci regije s tradicionalnim načinom upravljanja prostora zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja in trajnostnega razvoja neokrnjene narave. V Notranjsko–kraški regiji domačini in obiskovalci uživajo z naravo in so deležni pridelkov, ki so pridelani na naravi prijazen in trajnostno usmerjen način. Povezava kmetijstva, turizma in visokega deleža ohranjene narave je idealno izhodišče za razvoj ekoturizma. Možne oblike sonaravnega turizma:

Pokrajina Notranjska, mali svet zase na jugozahodnem, najbolj gozdnatem delu Slovenije, je posejana z visokimi planotami, med katerimi gnezdijo zeleni dragulji: kraška polja, zdaj jezera, jutri travniki, reke, zdaj na površju, jutri že pod zemljo, čudovit podzemni svet, soteske, živi gozdovi, pravljični gradovi in skoraj že pozabljene vasi, v katerih se v bližini hiš pod večer rad pomudi kakšen trop srnjadi. Notranjska je pravi kraj za pobeg iz prometnih zamaškov v naročje neokrnjene narave. Naravne znamenitosti, ki jih je vredno obiskati, se vrstijo ena za drugo. Najbolj odmevna naravna galerija je seveda svetovno znana Postojnska jama, vendar pa svet večnosti, kjer se stapljata voda in kamen, predstavljajo še drugi, manj znani biseri kraškega sveta. Kapljice vode že stoletja na videz neopazno raztapljajo apnenčasta tla tudi v Pivki, Črni, Otoški jami in številnih drugih jamah. Iz vode izločen apnenec v kristalih – siga, ki je obarvana vse od snežno belih, rjavih, pa do rdečkastih odtenkov, tvori oblike, s katerimi se lahko z malo domišljije zabavamo podobno kot z oblikami oblakov. Podzemni svet je pravi gledališki oder, kjer se odvija igra časa in narave.

Le-ta pa se na Notranjskem odvija tudi na površju. Še ena izjemna kraška znamenitost je Cerkniško jezero, največje presihajoče jezero v Evropi. Na polju, ki ga pomladno in jesensko deževje napolnita z vodo, poleti pa voda presahne, lahko v istem letu lovimo ribe, kosimo travo ali pa se po njem pozimi celo drsamo. Pogled na to čudo narave je najbolj veličasten z bližnje razgledne točke Slivnice, kjer naj bi po starem verovanju zborovale čarovnice. Cerknica je še posebej zanimiva v pustnem času, saj s tradicionalnim pustnim karnevalom privablja obiskovalce od blizu in daleč. Najbolj gozdnat predel Notranjske je Bloška planota, zibel znamenitih bloških smuči. Na Blokah vsako leto prirejajo množične Bloške smučarske teke.

V samotnem predgorju Snežnika stoji romantični grad Snežnik, danes preurejen v muzej in izhodišče planinskih poti na Veliki Snežnik z ohranjenim alpskim rastlinstvom. Ilirska Bistrica je nekdanji trg, kjer so stoletja ropotale številne žage. Bistrica, ki priteče s Snežniškega pogorja postane Reka, svojo ozko dolino pa si utira med Vremščico in Brkini. Središče Notranjske je Postojna. Mesto, ki je po vsem svetu znano po svoji čudoviti Postojnski jami, v kateri se podzemni svet razodene v vsej svoji lepoti. Obiskovalce med pravljično osvetljene kapnike in dvorane popelje jamski vlak. V bližini jame je občudovanja vreden še Predjamski grad, postavljen v visoke skalne stene. Domišljijo razburka z legendo o roparskem vitezu Erazmu Predjamskemu.